Naredi sam

Dobra novica za vse, ki radi z lastnim delom pustite pečat v svojem domu!

Izvedba talnega gretja MySun je za domačega mojstra resnično preprosta in sorazmerno hitra ter poceni.
V nadaljevanju predstavljamo priporočljive načine vgradnje in posamezne primere dimenzioniranja.
V primeru kakršnikoli dodatnih vprašanj, so vam naši svetovalci vedno na voljo in vam bodo radi pomagali.

Direktni sistem – za pod laminat, določene vrste parketa in vinila

Najpogostejši način vgradnje, grelna folija MySun se položi direktno pod laminat, vinil oz parket, kateri SE NE lepi na tla. Na obstoječa tla pod grelno folijo MySun je potrebno položiti tudi namenske izolacijske plošče STR6 debeline 6mm. Če višina to dopušča, se priporočata 2 sloja, katere polagate križno, na ta način so vsi stiki ustrezno izolirani.

Sistem s Heat-Pak ploščo – za pod tepih, PVC, topli pod,..

Ta sistem se uporablja v primerih, ko želite talno ogrevanje pod tepihom, toplim podom, PVC talno oblogo. Ker ti finalni podi niso mehansko dovolj trdni, je potrebno v takšnih primerih uporabit plošče HEAT-PAK, ki služijo kot mehansko zaščita pred poškodbo grelne folije. Višina tal se s tem sistemom vgradnje dvigne za cca 10mm. Omenjene plošče se polagajo v dveh slojih, vsaka plošča ima nanos lepila, da se plošči med seboj sprimeta. Plošče je obvezno potrebno polagat (lepit) križno, na ta način dobite čvrsto podlago, na katero lahko položite PVC talno oblogo, tepih oz kakšen drug finalni pod, ki mehansko ni dovolj trden, da bi ga bilo mogoče položiti direktno na grelno folijo MySun.

Direktni sistem vgradnje

Gre za najpogostejši način vgradnje, kjer se grelna preproga položi tik pod finalni pohodni sloj, načeloma v sloj elastičnega lepila ali pa v sloj (samorazlivno) izravnalne mase. S takšnim načinom vgradnje lahko uporabljate sistem talnega ogrevanja kot primarni ali kot dodatni vir ogrevanja. Prednost tega sistema je enostavna montaža ter hitra odzivnost sistema kot celote, saj so grelni kabli položeni tik pod površjem. Finalni sloj je lahko keramika, parket, laminat, PVC, topli pod, tepih,.. Glede na vrsto finalnega poda je potrebno prilagoditi moč grelnih preprog.

Direktni sistem vgradnje – adaptacija

Gre za najpogostejši način vgradnje pri adaptacijah. Ker se adaptirajo načeloma starejši objekti, kateri nimajo ustrezne talne izolacije in ker smo pri adaptacijah v večini primerov zelo omejeni z višino, se v teh primerih priporoča uporaba namenskih izolacijskih plošč F-Board, ki so certificirane s strani proizvajalca grelnih preprog. Te izolacijske plošče se prilepijo na obstoječa tla, direktno na njih pa se položijo grelne preproge. Sam postopek polaganja je identične kot pri direktnem sistemu vgradnje.

Pol-akumulacijski sistem vgradnje

Pri temu sistemu vgradnje se grelne preproge položijo v estrih debeline med 4-6cm. Takšen sistem se načeloma uporablja le kot primarno ogrevanje, saj je v nasprotju z direktnim sistemom vgradnje tu odzivnost sistema občutno slabša. Toplota se v teh primerih najprej akumulira v sloj estriha, ki potem to toploto oddaja v prostor. Ne glede na samo ime sistema vgradnje, le-ta deluje večinoma po dnevni – dražji tarifi električne energije. Debelina estriha je namreč v teh primerih pretanka, da bi shranila zadostno količino toplote po nižji – nočni tarifi električne energije.
Prednost tega sistema je v nižji investiciji grelnih preprog. V teh primerih se namreč lahko uporabijo grelni kabli večje moči po dolžinskem metru, posledično je dolžina grelnega kabla krajša, investicija pa nekoliko nižja. Prav tako se v teh primerih lahko uporabljajo grelni kabli z nižjo mehansko zaščito, ki so prav tako nekoliko cenejši. Glavna slabost tega sistema pa je v tem, da je postopek montaže precej zahtevnejši. Grelne preproge se sicer lahko položi direktno na izolacijo, vendar se v večini primerih položijo v sloj estriha, ki mora biti narejen v dveh plasteh, med katerima se nahaja grelna preproga. Če polaganje ni narejeno strokovno, je velika verjetnost, da pride ob uporabi gretja do razslojitve obeh plasti estriha. Druga poglavitna slabost je slaba (počasna) odzivnost sistema, katera se pokaže za problematično še posebej v prehodnih obdobjih. Takšen sistem pa se zaradi vse manjše cenovne razlike med dražjimi in cenejšimi grelnimi kabli vse manj uporablja, cenovno se izplača le pri zelo velikih površinah.

Akumulacijski sistem vgradnje

Ta sistem vgradnje se dandanes le poredko uporablja. Razlog je sami regulaciji, ki je zaradi dolgega odzivnega časa zelo otežena. Grelne preproge se namreč v tem primeru položijo v sloj estriha, debeline 12-15cm in čas, ki je potreben, da se le-ta razgreje, je zelo dolg. Takšen sistem večinoma deluje po nočni, po cenejši tarifi, čez dan pa toplota, akumulirana v estrih, ogreva prostor (podobno kot termoakumulacijske peči). A ker takšen sistem zahteva precej veliko moč grelcev in ker vse več uporabnikov prehaja na enotarifno obračunavanje, nima takšen sistem praktično nobene prednosti pred direktnim sistemom vgradnje, zaradi česar se zelo redko uporablja. Takšen sistem se v današnjih časih skoraj izključno uporablja tam, kjer zaradi določenih omejitev z električno energijo ogrevanje čez dan ni mogoče – če je recimo čez dan električno omrežje preobremenjeno.